Pravijo, da ima vsak svojega angela. Moj je čisto meni enak: nikoli ga ni doma.
Ko ga kličem, ga ni. Ko ga iščem, ga ni. Ko sem priden, ga ni. Morda ga pa sploh ni.
A včasih se kar pojavi. Če sem tiho, pozdravi, če grd, me krcne po glavi ali pa nogo podstavi,
da kot prava neroda na suhem po tleh zgrmim. Tako se igra. Škoda, da jaz se ne morem z njim.
Moja tretja nečakinja je februarja prejela zakrament svetega krsta. Seveda se je ob tej priložnosti spodobilo, da je od svoje ustvarjalne tete prejela tudi unikatno voščilnico. Več besed o tej voščilnici sem napisala na Mavelu blogu –> Krstna voščilnica za punčko .
